EROScincin

4

Romana je znala prekleto dražiti človeka in ga potem tudi žejnega peljati preko vode. Hja, kaj pa vem? Morda sem bil žejen povsem po svoji krivdi.

Prosila me je naj grem z njo v mesto, kamor sva se odpravila s trolo. Našel sem prazna sedeža in sedel k oknu, Romana pa namesto poleg mene, k meni v naročje. Moški okoli naju so se prikrito hahljali in si verjetno mislili kako dobro bejbo imam, medtem, ko so ženske gledale na naju kot na kup smeti in se zgražale nad obnašanjem današnje mladine in oblačenjem le te.

Starejša ženica je celo glasno pripomnila, da je punca videti kot kurba, a ji Romana ni ostala dolžna.

„In če sem ? Kaj potem? Vsak dan se dajem dol, uživam, dobro zaslužim, medtem, ko Vi trdega tiča niste videla še sto let. Pa ne govorite mi, da Vam kaj takšnega nikoli ne pride na pamet.“

Ženica je z zadnjimi močmi odšla vsa zabuhla v obraz povsem v zadnji del in se prerekala sama s seboj.

Romana pa ne bi bila Romana, če ne bi bila vsaj malo nagajiva in navihana. S svojo seksi ritko se je vrtela v mojem naročju, mi s prstom kazala nekaj skozi okno in poskakovala kako rada bi šla tja. Imel sem trdega za znoret, postaja za izstop pa sto metrov pred nama. Vedela je kaj počne in se ob tem neizmerno naslajala. Na uho mi je celo zašepetala naj si na tiča obesim jakno, ko bova izstopila. Bilo mi je tako nerodno, da sem se bil pripravljen peljati še tri postaje naprej in potem peš nazaj, toda Romana je zopet dosegla svoje. Toliko časa me je vlekla za rokav, da sem vendarle vstal in osramočen povsem zgrbljen sestopil z avtobusa. Ljudje so pogledovali proti meni kaj mi je, Romana pa je umirala od smeha. Vstopila sva v knjigarno kjer je želela kupiti knjigo neke švedske pisateljice in stopila v vrsto. Stal sem pred njo saj si nisem še enkrat imeti šotora v naročju, toda tudi ta odločitev se je izkazala za napačno. Pokvarjenka mi je z roko v gneči segla pod rit in me zagrabila za mošnjiček. Precej boleče, moram priznati, toda glasu od sebe nisem dal. Vrsta se je pomikala proti blagajni, Romanina roka pa proti vrhu mojega, zopet otrdelega, junaka. Nisem vedel kaj naj storim. Skušal sem ji odriniti roko, pa sem pri tem nerodno zadel ob zadnjico gospe pred seboj, ki je v tem takoj prepoznala zlobno namero in nadlegovanje. K sreči se je hitro pomirila, toda ne Romana. Ta je še kar naprej izzivala in mi šepetala na uho, naj si jo predstavljam golo, kako pleza pomeni, se z usti naslaja nad mojim ubogim tičem, katerega hoče razgnati od poželenja in mi na obraz polaga svoje nežne prsi.

Bil sem na vrsti.

K pultu nisem mogel, ker mi je tako stal, kaj bi Romana rada kupila, tudi nisem vedel, ko pa sem se obrnil nazaj, da jo vprašam….je tam ni bilo več!

Ostal sem sam z rdečico v licih, trdega tiča in poln sramu, kolikor je človeka sploh lahko sram.

Zopet sem ukrivljen kot vrba odšel ven in pred vrati naletel na Romano, ki je pokala od smeha.

„Prava prasica si, da veš!“ sem ji zabrusil.

„Ja, vem ja.“ mi je hladno odvrnila.

„Naslednjič, ko se dobiva pri tebi, te bom tako pokavsal, da se ti bo ta mala vnela!“ sem ji zagrozil.

„Ja, ja…ti boš, ta pravi!“ me je dražila.

Prav zares sem imel takrat v glavi slike in vse mogoče položaje kako bom zadevo izpeljal in se ji maščeval za prav vse kar mi je tisti dan zakuhala.počel bi z njo prav vse kar najbolj sovraži.

Toda, ali sploh kaj sovraži?

To pa je bilo že drugo vprašanje. Karkoli mi je do tedaj pripovedovala, je jemala kot igro. Tudi tisti dogodki, ki bi jo morali spraviti iz tira, so se je na koncu zdeli zabavni.

Pa kaj naj sploh naredim?

Potem pa me je zabila še enkrat.

„Poglej, takole sem se odločila. Ne boš me pokavsal, da se mi bo kaj vnelo, ampak bom jaz tebe tako močno, da ti bo duša skozi tiča ven pritekla! Jasno? Ko ti ga scuzam, te lastna mama ne bo več prepoznala!“